Ob seznanitvi z boleznijo je velikokrat to šok za pacienta in še skoraj večji za okolico v kateri živi. Oboleli se namreč prične aktivno udeleževati svojega zdravljenja, prične raziskovati možnosti za uspeh, medtem ko starši in prijatelji besedo RAK povezujejo z besedo SMRT in ponavadi nimajo pojma, kako naj obolelemu sploh pomagajo.

Na srečo se v večini primerov izteče srečno, kljub temu pa je potrebno vedeti, da oseba, ki je enkrat preživela diagnozo "vi imate pa raka" ne bo nikoli več ista kot nekoč. Posledice so v skoraj v večini primerov večje na psihičnem kot fizičnem nivoju. Zdravljenje ter opazovanje uspešnosti zdravljenja traja vsaj 5 do 10 let. šele po petih letih je verjetnost ponovitve bolezni manjša kot 1%, ne glede na to v katerem stadiju je bila bolezen in na kak način je bila zdravljena. V teh petih letih pa mora človek ŽIVETI in ker gre v večini primerov za mlade moške je še toliko bolj pomembno, da se čimprej po operaciji vrnejo v ŽIVLJENJE.

Nekaj stvari, na katere morate biti kot prijatelji ali svojci posebej pozorni. Potrebno se je zavedati, da je oboleli v čustveno težavnem obdobju, ko mu vaša beseda pomeni veliko, hkrati ga pa tudi zelo hitro prizadene.

Ne jočite. Vsaj poskusite ostati mirni. Jok naj bo rezerviran za njega,da se otrese stresa, vi morate ostati mirni ter dajati vtis, da bo zagotovo vse v redu ter da ste prepričani v njegovo ozdravitev. Glede na statistiko ste v resnici lahko optimistični.

Nikoli se o bolezni ne pogovarjajte za njegovim hrbtom (vsaj ne tako, da vas zaloti). Bolnik je v tem času občutljiv na vsako prikrivanje informacij o njegovi bolezni.

Pogovorite se z zdravnikom, prijateljem, saj tudi sami potrebujete pomoč, nasvet zaradi šoka. Nihče izmed staršev ne pričakuje, da bo njegov otrok preživljal takšno bolezen v mladih letih.

Razmislite, kaj ima sin/mož/prijatelj najraje. Ko se vrne iz bolnišnice, kar je ponavadi po nekaj dneh ga presenetite s stvarmi,ki jih ima najraje in mu dajte vedeti, da mu boste stali ob strani.

Vedite, da si bo za vse življenje zapomnil kdo je bil v tistih trenutkih njegov prijatelj,kdo ga je obiskoval in kdo se je delal, da nima časa. Nekateri ljudje pač raje zbežijo od resnice ter se vrnejo, ko se zadeve uredijo.